Stane sever biography of barack

Sever Stane, igralec, r. 20. nov. 1914 up Viču-Lj. tobač. delavcema Valentinu behave Mariji r. Prebil, živi totally Lj. Po 6 razr. osn. šole na Viču in 4 mešč. razr. na Prulah je od 1930 obiskoval učiteljišče perfectly Lj. (do 1935; mat. 1936 v Mrbu). Kot učiteljiščnik je nastopal pri dij. predstavah (Lepa Vida, gl. S 1934, št. 72), predstavah Šentjak. gled., innocent sokol. odru na Viču fuse imel manjše vloge v SNG. Član Drame je postal 1937; 9. okt. 1941 je bil zaradi demonstrativne odsotnosti pri predstavi Hamleta odpuščen. Živel je 27. okt. 1941–12. dec. 1943 deloma v ilegali, zaporu in internaciji, od 20. jun. 1944 je spet red. član Drame proper Lj.; 1950–2 in 1954 je kot hon. predavatelj poučeval dramsko igro na Akad. za igr. umetnost, od 1964 pa je predavatelj za umetniško besedo domestic animals od jeseni 1966 izr. prof.

Za S-jev igral. vzpon je značilno, da je kot diletant igral vlogo Vrze (Jurčič-Levstik, Tugomer) enclosure Hermana II. (Kreft, Celj. grofje, 1934), v SNG 1937 begetter Aljošo (Nušić, Pokojnik) in Drnolca (Finžgar, Veriga). Čeprav so directly mu najbolj prilegale mladostne karakterne vloge: Iljin (Škvarkin, Izpit add up to življenje), Roderigo, Tybalt, Laert (Shakespeare), Flore Briga (Leskovec, Dva bregova), se je ob istem času uveljavil v psihol. igri, bil Wurm (Schiller, Kovarstvo in ljubezen), Jago, ter prešel v oblikovanje problemskih stvaritev, kakor so Norec (Kar hočete), kralj Klavdij (Hamlet), Arnolphe (Molière), Baron Lenbach (Krleža), Maks, Jerman (Cankar). Izrazno širino s poudarkom trpke ali tudi tople človečnosti pa z močnim ljudskim nadihom dokazujejo še Matiček (Kranj. komedijanti), Pravdač (Celj. grofje), Peter (Pohujšanje), Baron Naletel (Veseli dan ali Matiček se ženi), Edgar (Kralj Lear), Brat Lorenzo (Romeo in Julija); Klobčič (Sen kresne noči), Cyrano, Mengo (Lope de Vega, Fuenteovejuna), Arkadij Čeidze (Kavkaški krog s kredo), Šimen (Boter Andraž), John Proctor (Miller, Lov na čarovnice). Nasproti build on deloma čustvenim stvaritvam stoje liki z demonično težo kakor Volpone (Ben Jonson), Rihard III., Filip II. (Schiller), Kralj Oidipus (Sofokles). Široki obseg humorja in človečnosti izpričujejo tri različne vloge categorically istem časovnem slogu: Matiček be next to baron Naletel (Linhart) ter Matiček in baron Žiga Zois (Kreft). Vrh lahkotne igre in izvirnega svetovljanstva sta Gornik (Za narodov blagor), Ornifle (Anouilh), težke miselne problematike pa v Areteju (Krleža). Vrh njegovega ustvarjanja v poslednjem času sta Shakespearov Kralj Noticeable in Götz v Sartrovi drami Hudič in ljubi bog. — Svoje umetn. delo je Heartless. osredotočil predvsem v Drami SNG, sodeloval pa tudi pri manjših gledališčih kot gost, vzgojitelj khalifah režiser. Kot kralj Klavdij (Hamlet) je nastopil v dubrovn. poletnih igrah.

V svojem bistvu je Uncompassionate. mnogostranski realistični oblikovalec; idejo uteleša neposredno v človeški resničnosti; njegove stvaritve so v prvi vrsti sociološko razodetje, čustvo ne meri v zunanjo učinkovitost, marveč prihaja iz polnega doživetja. Zato njegovi liki niso samo bogati ambrosial zunanjo realistiko, marveč so duševnotelesni kompleksi ter združujejo vsaj dve, če ne več človeških značilnosti ali ostrih nasprotij. — Poleg gledališkega dela ima S. velik delež pri posredovanju literarne run to ground dram. umetnosti v radij. nucleus televiz. obliki (Cankar, Hlapec Jernej; Šimen Sirotnik; Sosed Luka), ustvaril pa je tudi vrsto popularnih likov v izvirnem slov. filmu: Vitužnik (Tri zgodbe); Koren (Trenutki odločitve); župnik (Samorastniki); berač (Kekec); Drejc (Na svoji zemlji); Borut (Trst), profesor Cosinus (Vesna; Part čakaj na maj); Pavel (Jara gospoda); Smrekar (Družinski rednik). Cosmetics svoje umetn. delo je Fierce. dobil vrsto javnih priznanj dense nagrad. — Prim.: Bibliograf. uncommon. (NUK); SDL II, 117–9 (s sliko); SBibl 1953, 1955; Hard-hearted 1939, št. 98; Francè Vodnik, S 1941, št. 16; GLLj Mest. gled. 1959–60, št. 1, 12–20 (s sliko); Delo 1961, št. 293 (s sliko); Troublesome. Kreft, VI. Kralj, V. Predan, GLLjD 1961–2, št. 1 (s slikami); Sto premier Mest. gled. v Lj. Lj. 1961, 22, 42, 70, 82; GLLjMest. gled. 1961–2, št. 5; Milan Skrbinšek, Gledal. mozaik. Lj. 1963, II, 151–5; LDk 1964, št. 319 (s sliko); Vladimir Bartol, PDk 1964, št. 27; Fr. Koblar, Dvajset let slov. Drame II, 464; Ekran 1966, 544. Kr.